dr. Andrej Marušič

Za depresivno motnjo bo vsaj enkrat v svojem življenju zbolela vsaj šestina prebivalcev, ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami. Zaradi nepoznavanja vzrokov, povodov in samih procesov, ki se v telesu odvijajo med duševno motnjo, ter stigme, ostaja veliko posameznikov z depresivno motnjo nepravilno zdravljenih ali sploh spregledanih. Prepoznavanje in zdravljenje depresije je potrebno izboljšati z izobraževanjem strokovne javnosti in drugih ključnih oseb, ki se srečujejo z depresivnim človekom in ga usmerjajo k iskanju pomoči, ter z ozaveščanjem ljudi z depresijo in njihovih bližnjih, da je depresija bolezen kot vsak druga. Pomembno je, da osebi to razložimo in da v to tudi res verjame. Poudariti je tudi treba, da depresija ni znak osebne slabosti in da obstoj »jasnega« povoda ali vzroka za depresijo ne zmanjšuje potrebe po zdravljenju.

In kam se lahko obrnemo po pomoč, če zbolimo za depresijo? Začnimo tam, kjer navadno dobimo največ pomoči, če imamo telesno bolezen, v duševni stiski pa nasvetov navadno zmanjka: med najbližjimi. Če so opazili, da je naše razpoloženje že nekaj časa slabše kot sicer, jim velja zaupati, saj so osebe, ki nas najbolj poznajo. Naslednje na potezi so razne organizacije, ki ne spadajo na področje zdravstva, so pa zagotovo pomemben vir informacij in nasvetov v primeru depresivne motnje. Sem spadajo krizne telefonske linije, katere pa v zadnjem času vse hitreje spodrivajo spletne strani in klepetalnice na medmrežju, vse bolj razširjeni obliki sporazumevanja v sodobnem svetu. Te so lahko tudi pomemben vir informacij, kam se lahko obrnete, če vam samopomoč in tovrstni nasveti ne zadoščajo in potrebujete strokovnjaka s področja zdravstva. Nekateri ljudje se raje kot na zdravstvo obrnejo po pomoč na druge osebe, denimo duhovnike, razne svetovalce in zdravilce. Nemogoče bi bilo trditi, da taka odločitev ni primerna, saj marsikdo potrebuje le pogovor ali nasvet. Žal pa je zelo veliko takih, ki bi zaradi nevarne ali hujše depresivne motnje potrebovali ustrezno strokovno pomoč, ki pa jo zaradi vztrajanja pri drugih oblikah pomoči nekako zamudijo in s tem poslabšajo prognozo svoje duševne motnje.

Najbolje je začeti pri svojem izbranem zdravniku. V primeru, da se v hudi stiski znajdete sredi noči ali med vikendom, se boste seveda obrnili po pomoč v službi, ki vašega izbranega zdravnika nadomešča, to je pri dežurnem zdravniku. Splošni ali družinski zdravnik vam lahko predpiše zdravila, ki so učinkovita pri zdravljenu depresije (to je antidepresive, ki dejansko pomagajo pri regeneraciji »iztrošenih« živčnih vlaken in stikov, in ne pomirjevala, ki problem le odlagajo; slednja so lahko le začasna, predvsem pa kratkotrajna rešitev, zasvajajo in povečujejo verjetnost samomorilnega vedenja), ali vas celo napoti k psihoterapevtu, ki bo vašo duševno stisko obravnaval prek psihoterapije, to je prek strukturiranega pogovora, v katerem pa morate biti sami še kako dejavni. Lahko vas bo tudi napotil k zdravniku – specialistu psihitrije ali psihologu – specialistu klinične psihologije ali pa se do slednjih odpravite sami. V vsakem primeru se zavedajte, da je depresija oz. depresivna motnja le bolezen; bolezen kot vsaka druga.