Darja Butina -
Že več kot 5 let delam kot svetovalka (poslušalka)* pri zaupnem telefonu. V teh letih se je število klicev izjemno povečalo. Če sem v začetku svojega dela pri telefonu med enim in drugim klicem lahko npr. pojedla jabolko, danes telefon zazvoni takoj, ko položim slušalko ob koncu klica. Naš telefon je vsekakor tudi odsev družbenih razmer, v katerih živimo. Tako se v Sloveniji povečuje predvsem število motenj kot so depresija, izgorelost, osamljenost (predvsem pri starejših klicalcih).
Število klicalcev z depresijo je torej vse več. V Sloveniji ocenjujejo, da se bo do 2010 kar za trikrat povečalo od današnjega. Zato smo se na supervizijah in predavanjih še posebej pripravili na klicalce z depresijo. Obiskala nas je tudi Renata in nam dala nekaj dragocenih napotkov, predvsem pa uvid v mehanizem depresije.
V mojih dežurstvih pri telefonu sem se kar nekajkrat srečala z depresivnimi klicalci. V glavnem so bili to klicalci, ki so bili trenutno najgloblje v breznu depresije ali pa tisti, ki so si že toliko opomogli, da so se hoteli iz njega izvleči in so delali prve korake v tej smeri. Pri prvem tipu klicalcev je bilo potrebno nastaviti kar največje sočutno uho in karseda empatično odsevati in ubesedovati klicalčeve strahove, tesnobo in vzroke zanje. Pri drugem tipu pa si svetovalec že lahko privošči kakšen pogled v prihodnost, v svetlejše dneve in v nabor želja “kaj bom počel, ko ne bom več v depresiji.” Opažam tudi, da se klicalci tudi potem, ko so že premagali najhujše, redno oglašajo. Nekateri iz potrebe po komunikaciji, ki jo nudi zaupni telefon, kjer smo vsi anonimni, se ne obsojamo ali karamo, si ne vzbujamo občutkov krivde, ampak, nasprotno, poskušamo kar najbolj razumeti težave, na katere naletimo. Drugi spet v strahu, da ne bi ponovno zdrsnili v depresijo. In tretji, da jim ne bo treba spet v psihiatrično oskrbo. Ker, tako pravijo, “če pokličem vas, mi odleže in spet najdem moč, da se borim z boleznijo”. Najbolj pogost vzrok, ki ga naši klicalci navedejo za svoje depresivno stanje, so nesoglasja v družini. Pogosto gre za ukazovalnega, nadzorujočega ali alkoholiziranega in nasilnega starša, za zlorabo. Večkrat je depresiven tudi kateri od staršev. Na drugem mestu so nezadovoljujoči partnerski odnosi, šele nato nesoglasja v službi ali celo izguba službe. Pri mladih klicalcih se tem vzrokom pridruži neuspeh v šoli ali študiju, strah pred tem, da ne bodo zadovoljili pričakovanj svojih staršev in širšega družbenega okolja.
In mi, svetovalci? Tudi mi mnogo dobimo od svojih klicalcev. Predvsem spoštovanje do raznoterosti človeške duše in njene sposobnosti, da se dvigne iz še tako temnega brezna.
Op. avtorice: Čeprav se v glavnem govori o “svetovalcih pri telefonu”, pa to ni pravi izraz, saj je naša naloga, da POSLUŠAMO, SPREJEMAMO, UBESEDUJEMO, SMO EMPATIČNI. Mi namreč nismo strokovnjaki (oz. so to le redki med nami), se pravi psihologi ali psihoterapevti, zato svojim klicalcem ne moremo strokovno svetovati. Jih pa, če to želijo, usmerimo k strokovnjaku, ki se posebej ukvarja z njihovo težavo.