Sem
Oktobra leta 2000 sem pristala na psihiatriji zaradi moje depresije, ki me je skoraj uničila. Shujšala sem za 15 kg v 3 mesecih, spala sploh nisem, strahovi so bili vse okrog mene, bila sem zmedena, brez čustev, brez smeha… Ne znam več vsega opisati, a vem, da je bilo grozno. Vsi okrog mene so mi govorili: zdrave otroke imaš, službo imaš, skrbnega moža… a meni ni nič pomagalo. Vsak dan sem bolj tonila nekam v svoj svet in na koncu pristala v psihiatriji. Že doma so se mi pojavljale črne misli o samomoru in tudi na psihiatriji ni bilo drugače, ker se mi je zdelo, da mi bo razneslo dušo. Glasovi so me spremljali vsepovsod in sicer, da sem ničvredna, da me nima nihče več rad, skratka, da sem za ta svet nekoristna.
Tam sem bila približno 3 mesece in pol. Vsak dan sem zaužila 16 tablet. Žal se mi stanje ni spremenilo tako dolgo, dokler me januarja 2001 moja draga prijateljica, ni odpeljala k dr. Draganu Terziču v LJ-Polje. Predpisal mi je »prave vitaminčke« (jaz temu pač tako pravim, ker sem jih kar precej zamenjala in se vseh imen tudi ne spomnim več, bila je kombinacija pomirjevala in antidepresiva) in v roku enega do dveh mesecev sem se vrnila v službo. Še danes ne morem verjeti, da je temu tako, a vedite, dragi prijatelji, da je to mogoče. Moja prijateljica in dr. Dragan Terzič, sta verjela vame in mi zagotovila, da se bom zopet smejala in da bo moje življenje še lepo, čeprav takrat tem besedam nisem mogla verjeti. Približno 2 leti sem hodila na redne kontrole k dr. Terziču. Žal je sedaj prezaposlen in ima svojih pacientov preveč, jaz pa tudi nisem s tistega konca Slovenije, da bi me še občasno vzel, ampak moja splošna zdravnica mi vsake 3 mesece napiše recept za antidepresiv EFEKTIN 75 mg, ki ga vzamem vsako jutro in življenje teče naprej. Pomirjevala že eno leto ne jemljem več, brez antidepresiva pa ne gre.
Pravijo, ko ima vrag mlade jih ima več in leta 2002 sem postala vdova. Mož se mi je smrtno ponesrečil. Zelo sem se prestrašila, da se mi bo po smrti moža sistem podrl, a ne boste verjeli dobila sem nadnaravne moči. Vem, da mi je ob strani stal Bog. Sem kristjanka in res je z vero vse veliko lažje prenašati.
Da pa v življenju le ni vse tako črno vam povem še to, da sem spoznala novega prijatelja, ki je leta 2006 postal moj mož. Ima nas vse tri zelo rad. Srečna sem z njim in stoji mi ob strani. Življenje teče naprej, ni mi lahko z otrokoma, ker najstniki so zahtevni in mi tudi marsikaj ušpičijo, a tukaj je mož, ki me tolaži, hrabri in daje moči, da zdržim življenjske preizkušnje, pa seveda tukaj je tudi vera, kot sem vam že zgoraj omenila.
Dragi moji, tudi jaz sem na življenje takrat gledala samo črno brez kančka svetlobe in nisem verjela, da bo še zame življenje lepo, a hvala moji prijateljici, dr. Draganu Terziču, ki me je tako rekoč čez noč postavil na noge. Pa še na nekaj ne smem pozabiti na moje upanje, ki mi je tudi pomagalo, da ponovno zaživim. Zaupajte vase!
Vem, da boste zmogli tudi vi in moj moto je GLAVO POKONCI PA NAPREJ.
Ne obupajte, ker tudi pred vami je še veliko lepih trenutkov in verjamem v vas, da vam bo uspelo.
Vaša prijateljica.